Potem ko se je Famicom in njegova knjižnica iger izkazala za priljubljeno na Japonskem, so se ljudje s sedeža odločili, da je čas, da se igre začnejo izvajati v zvezni državi in Nintendo America je začela delovati. Preden so igre prodali severnoameriški publiki, so morali iti skozi postopek lokalizacije. Imenuje se lokalizacija, ne samo prevajanje, ker se dogaja veliko več kot le spreminjanje jezika iz japonskega v angleški jezik.
To ni vedno lahko ali enostavno. Včasih se prevodi ne izkažejo najbolje ali pa je slike zaradi golote in nasilja treba odstraniti ali prikriti. Nintendo je imel stroge smernice glede družinam prijazne vsebine njihovih iger in kar nekaj jih zaradi njihove vsebine za odrasle nikoli ni prišlo v tujino. K sreči, Legenda o Zeldi ni eden izmed teh, vendar je vseeno potreboval nekaj zanimivih popravkov, preden bi ga lahko ljudje iz službe za odnose z javnostmi družbe Nintendo America ponudili potrošnikom. Nekatere od teh sprememb so značilne za večino iger, druge pa lahko presenetijo in celo vznemirjajo povprečnega igralca.
10.Vsekakor so potrebni določeni članki ...
Je subtilen, vendar je eden od načinov, kako je prevajanje malo spremenilo igro. Ne govorimo tudi o uvodu, ki je bil celo v prvotni japonski različici vedno napisan v angleščini, ampak o naslovu same igre. V običajni severnoameriški angleščini bi samostalnik legend zahteval določen člen, ki bi označeval njegov edinstven pomen. V naslovu je bilo zahtevano 'The', sicer se ne bi slišalo pravilno. To navsezadnje ni bila nobena legenda, ampak legenda o princesi Zeldi .
9.Toda del 'Hyrule Fantasy' očitno ni
Da bi se prepričali, da je naša pozornost usmerjena na glavni naslov, in da bi se izognili kakršni koli zmedi pri blagovni znamki, je bila v severnoameriški različici igre izpuščena dodatna vrstica prvotnega naslova. Prvotno je bil nad glavnim naslovom napis, v katerem je pisalo: 'Hyrule Fantasy.' Zdelo se mi je kot lep dramatičen pridih , toda ameriški Nintendo se očitno ni strinjal in je naslov skrajšal na tistega, ki ga poznamo danes, Legenda o Zeldi .
8.Ankete brez glasu
Tukaj je nekaj zanimivih malenkosti, ki so bile dejansko povezane s spremembo strojne opreme, katere žrtev je bil prvotni način, da se rešite tistih nadležnih mišim podobam, znanim kot Pols. Namig za to razliko je ostal v priročniku, ki je bil preveden, kot da je bila sprememba prenesena na severnoameriški sistem.
V priročniku opis Pol vsebuje opombo o njegovih velikih ušesih in dejstvu, da sovraži glasne zvoke. To otrokom, ki se igrajo na Classic NES, ni bilo pomembno, toda otroci, ki so se igrali s Famicomom, so imeli na krmilnik pritrjen zvočnik. Če bi glasno zaslišali ta zvočnik, bi lahko Pole premagali, ne da bi uporabili svoj meč ali bumerang. Ameriška družba Nintendo je sistem NES izdala brez tega zvočnika, zato te funkcije ni mogla uporabljati.
7.Dodatni netopirji? Ampak zakaj?
Nismo prepričani, kako in zakaj, toda nekdo, ki je v zgodnjih osemdesetih delal v stanovanju za igre na področju Nintendo America, je imel nekaj za netopirje. V prvotni različici igre, ki je delovala na Famicomu, so bile nekatere ječe v Legenda o Zeldi so bili prazni, v severnoameriški različici igre pa so bili netopirji dodani, kot da bi zapolnili sovražno štetje. Možno je, da so v marketinškem oddelku mislili, da so prazne sobe nedokončane ali dolgočasne in želijo igralcem dati več dela, a kot Castlevania navijači se bodo tudi vprašali, zakaj vsi netopirji?
6.Japonska različica je imela dvojezični izbrani zaslon
Ni tisto, kar je prevedel Nintendo America, zanimivo, temveč tisto, česar jim ni bilo treba prevajati. Veliko besedila v uvodu in na izbranih zaslonih je bilo že v angleščini. Pravzaprav so bili izbrani zasloni za zagon in shranjevanje iger dvojezični in vsa lokalizacija, ki so jo morali opraviti ljudje, je bila izrezana z japonskega dela.
Prvotni zaslon za ustvarjanje znakov je vključeval kana, japonsko pisavo, skupaj z angleško abecedo. Japonski študentje so se morali v šoli učiti angleščino, v popularni kulturi na Japonskem pa so pogosto uporabljali angleške besede, zato to na eni strani ribnika ni bilo nenavadno, a se je za angleško govoreče potrošnike očitno moralo spremeniti.
5.Brez časa nalaganja med zasloni
Medij, ki je najstarejši Legenda o Zeldi igra, ki se je pojavila, je bila bolj podobna računalniškemu disku kot kartuši, ker je točno to bila. Več o tem kasneje, vendar je to privedlo do nekaj sprememb v načinu igre, posledično pa je bila severnoameriška izkušnja nekoliko drugačna.
Pri igranju igre z diski na starem Famicomu so bili med določenimi prizori v igrah naloženi zasloni. Vsakič, ko je moral Link nekaj kupiti , se z nekom pogovoril ali preklapljal med sobami v ječi, počakati je moral med nakladanjem. V različici, ki je bila izdana v Severni Ameriki, to nikoli ni bilo vprašanje.
4.Ubiti ali odpraviti?
V drugi potezi, ki jo je mogoče zlahka zaslediti pri trženju, se je beseda 'ubiti' zdela prestroga in jo nadomestila z bolj formalno in manj agresivno zvenečo 'izločitvijo'. Ta sprememba je bila narejena na zaslonu za ustvarjanje likov, da bi bil skladen z Nintendovo strogo politiko »vse naše igre so otrokom prijazne«.
Kaj to natančno pomeni, je odvisno od tega, kdo ali kje si. Zdi se, da japonski starši video iger niso jemali tako resno kot njihovi sitni severnoameriški kolegi, ki imajo navado, da za vse težave svojih otrok krivijo video igre.
3.Zloglasna zlata kartuša ...
Želite izgovor, da za igro zaračunate dvakrat več, ne da bi dejansko vlagali v njeno izboljšanje? Na zunanjost položite le nekaj bleščečega. Bila je pametna poteza, ki bi lahko delovala kjer koli, vendar je iz nekega razloga tudi uspela severnoameriški trg, ki je bil izbran za ta dragoceni plastični zaklad. Trik je deloval tako dobro, da se je kdaj ponovilo Pustolovščina povezave je bil izpuščen nekaj let pozneje.
dvaIn Tri-palčna disketa, ki je nismo nikoli poznali
Kot izboljšanje bi lahko šteli tudi eno od sprememb, ki jih je ameriški Nintendo naredil v igranju. Kot je bilo že omenjeno, je bila zgodnja inkarnacija Ljubljane Legenda o Zeldi da severnoameriški igralci nikoli niso videli, in morda je tako tudi bolje. Diskete niso bile tako trpežne in so se nalagale dlje.
Severnoameriški igralci so videli samo kartušno različico igre, medtem ko sta bila kartuša in različica diskete na voljo na Japonskem. To je privedlo tudi do spremembe naslovnega zaslona, ki je prej vseboval navodila za preklop diska, da nadaljujete.
1.Zabavni sistem Nintendo
Ko si ogledate Famicom poleg Nintendo Entertainment System, je drugačna oblika presenetljiva. Medtem ko je bil Famicom igralna konzola in računalnik, je ameriški Nintendo želel NES tržiti kot povsem novo stvar, torej del 'sistema za zabavo'.
Zasnova NES je dejansko namenjena posnemanju videorekorderja ali kabelske televizijske omarice, boljšega tržnega trika za severnoameriško občinstvo, torej kvadratne oblike z enobarvnimi barvami. To pojasnjuje tudi nekatere težave z lokalizacijo strojne opreme, ki so bile edinstvene Legenda o Zeldi, kot diskete in krmilniki brez zvočnikov.
